Zaradi težkih razmer, ki vplivajo na vse nas, takšne težave naraščajo.

Z občutki tesnobe se zdaj soočajo tudi tisti, ki prej niso vedeli, kaj je to.

Tesnoba oziroma anksioznost je zelo pogosta

Vsak tretji človek v življenju izkusi anksiozne oz. tesnobne motnje. 

Nekateri mislijo, da je tesnoba posledica človekove šibkosti.

Mislijo, da bi jo lahko premagali z močno voljo.

V resnici je veliko več kot to.

Lahko vodi v depresijo, izogibanje stvarem in ljudem, ki jih imamo radi.

Pri delu se težje osredotočimo in smo manj uspešni, zato težko obdržimo službo.

Pogosto lahko povzroči poslabšanje in razpad odnosov.

Če ne veste, kako se je lotiti, se lahko vleče leta in leta.

Veliko ljudi tega ne ve, zato tesnobo preprosto pometejo pod preprogo.

Kot nekaj, kar je treba preboleti.

Pogosti znaki in simptomi tesnobe

Znaki se kažejo na različnih nivojih.

Pogosto se med seboj prepletajo.

● Počutimo se nemirno, napeto, kot bi bili na robu

● Stiskanje v prsih

● Občutek prazne glave

● Pospešen utrip srca

● Kronična utrujenost

● Glavobol

● Cmok v grlu

● Težave s koncentracijo

● Nervoza v trebuhu

● Težave s spanjem: težko zaspimo, nočno zbujanje ali se zjutraj zbudimo utrujeni

● Hitro ali plitko dihanje

● Misli, kot so: “tega ne morem obvladati”, “zmešalo se mi bo”, “osramotil se bom”

● Čustvena nestabilnost, nihanje razpoloženja

● Strah

● Zaskrbljenost

● Večkrat smo na robu joka

● Začaran krog negativnih misli

● Napetost mišic vratu in hrbta

● Motijo nas stvari in osebe, ki jih prej še opazili nismo

● Pogosto smo nezadovoljni

● Nimamo stika s sabo

● Občutimo praznino

● Strah pred prihodnostjo

● Izogibanje določenim krajem, objektom ali situacijam, ki vzbujajo nelagodje ali strah

● Panični napadi

Bobu bob

Je to normalen občutek?

Je bolezen?

Je takšna moja osebnost?

Tesnoba = anksioznost (prevzeta beseda iz angleščine Anxiety).

Običajna, normalna tesnoba nam v prvi vrsti pomaga.

Vsak dan.

To je normalen odziv, ki nam pomaga, da se izognemo nevarnosti.

Na primer, da na cesti pravočasno zaviramo, če naletimo na oviro.

Tukaj je še en primer:

Predstavljajte si, da v gozdu srečate medveda.

Kakšen občutek bi švignil skozi vaše telo?

Pospešen utrip srca, močno dihanje, nenadna živčnost.

Ta občutek spodbudi vaš naravni odziv, da začnete teči in se rešite.

V tem primeru je ta občutek dober, ker vas je zaščitil.

Rešil vas je pred nevarnostjo.

Podobni občutki nam vsak dan pomagajo pri reševanju pomembnih stvari. Vendar …

Ko občutki tesnobe postanejo močnejši, trajajo dlje časa in se pojavijo v situacijah, ki v resnici niso nevarne, takrat lahko govorimo o anksiozni motnji.

Zdaj nam ne pomaga več pri obvladovanju situacije, ampak omejuje naše normalno življenje.

Jezi nas, ker tesnoba lahko pride brez opozorila, kadarkoli in kjerkoli.

Vpliva na naše delo.

Skrbi nas, da se vidi navzven.

Tesnobni lahko postanemo tudi ob stvareh, ki bi nas morale sproščati: ob gledanju filma, druženju s prijatelji, na izletu …

Veliko ljudi sprva ne ve, za kaj gre ...

Ko pogledajo nazaj, pa vidijo, da so bili že dlje časa tesnobni.

Občutek imajo, da ventila tesnobnega počutja ne morejo zapreti.

Dobro je, da ventil lahko zaprete in spet normalno živite.

Tesnoba je rdeča lučka, ki nas opozarja, da se z nami nekaj dogaja in da moramo nekaj narediti.

Ko v avtomobilu zasveti lučka, da vrata niso dobro zaprta, točno vemo, kaj moramo narediti.

Naše telo pa nam pošlilja signal, ki ga ne razumemo.

Tiščanje v prsih, pospešen utrip srca, čudno dihanje, nenadna živčnost so nekateri pogosti pokazatelji tesnobe.

Ker ne vemo, kaj moramo narediti, ne naredimo nič

Telo ne obupa nad nami.

Odločeno je, da nam sporoči, da nekaj ni v redu.

Misli si: “Seveda, poslal ti bom še druge simptome, da končno dojameš”.

Cmok v grlu, glavoboli, potenje, kronična izčpranost, nespečnost …

Telo nam lahko pošilja različne simptome, ob vseh mogočih priložnostih in brez jasnega razloga.

Mi pa še kar ne vemo, kaj se dogaja.

Povedali vam bomo, za kaj gre.

Naši možgani so kot srake

Poberejo vse, kar se sveti.

Ne glede na to, kako neudobno je sedeti v gnezdu, polnem krame.

O simptomih stalno premišljujemo zato, ker se v naših možganih svetijo kot rdeča lučka.

Več kot je simptomov, bolj nas skrbi.

In bolj kot nas skrbi, močnejši so simptomi.

Popoln začaran krog, saj tesnoba hrani samo sebe.

Kaj lahko naredim?

90 % primerov tesnobe je ozdravljivih.

To pomeni, da nas ne ovira v vsakdanjem življenju, ampak opravlja svojo funkcijo - opozarja kadar je to res potrebno in v mejah normale.

Res pa je tudi to: če ne vemo, kaj moramo narediti, ne naredimo nič.

To pa lahko bistveno poslabša naše možnosti.

Ja, ampak za to obstajajo preverjene dobre rešitve.

Namesto da se sprašujemo v kaj lahko preraste moja tesnoba, lahko prevzamemo volan in varno ustavimo.

Povedali vam bomo, kako.

Kdaj je čas, da se obrnemo na zdravnika?

Ko sami naredimo vse, kar je v naši moči in se še vedno ne počutimo dobro.

Ko so simptomi tako močni, da motijo naše vsakdanje življenje.

Za strokovno pomoč je čas, ko tesnoba traja dlje časa in je prisotnih več simptomov anksiozne motnje in ko imamo občutek, da jih ne zmoremo več obvladovati in prenašati.

Kakšna je idealna rešitev?

Idealna rešitev je prijetna, da nam ne povzroča dodatnega stresa.

Pomaga hitro in deluje na dolgi rok, ker se ob simptomih osredotoča tudi na vzroke.

Če je v čolnu luknjica, je črpanje vode iz čolna kratkoročna rešitev.

Vodo lahko izčrpamo, ampak če nismo popravili luknjice, se bo voda počasi spet nabrala.

In spet smo tam, kjer smo bili prej.

To pomeni, da je potrebno izbrati preverjene strokovne tehnike, ki od nas ne zahtevajo predznanja, gore denarja in dolgih ur našega časa.

Kaj lahko naredimo sami?

Vsak ima pravico in dolžnost, da poskrbi zase.

Brez slabe vesti.

Na začetku ni treba, da smo prepuščeni sami sebi, saj tesnoba večkrat prinese več zapletenih vprašanj kot jasnih in uporabnih odgovorov.

Če ste prebrali do te točke, je to zanesljiv znak, da ne spadate med tiste, ki mislijo, da se ne da ničesar več narediti in so se vdali v usodo.

Vi niste med tistimi, ki na vsak predlog zamahnejo z roko in rečejo: “Nima smisla, jaz sem brezupen primer. Ne grem se več …”

Tistim, ki so pripravljeni spustiti svojo tesnobo, pri tem pomagamo.

Če vas zanima preizkušena metoda za umiritev v dveh korakih, prosim nadaljujte tukaj: